Razstava Čut do sočloveka in ljubezen do gora: 70 let GRS Bohinj

Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na ogled razstave ČUT DO SOČLOVEKA IN LJUBEZEN DO GORA – 70 LET GRS BOHINJ, ki smo jo odprli v petek, 23. junija 2017, ob 19. uri v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Zoisova 15.

Bohinj ima zaradi svoje geografske lege bogato gorniško tradicijo. Bohinju in Bohinjcem pripadata slava prvega pristopa na Triglav in začetek bogate vodniške službe s tem pa posledično tudi gorskega reševanja. Prvo organizirano reševanje, ki je  med prvimi organiziranimi reševanji v Evropi, sega že v davno leto 1822. Takrat so z vrha Triglava bohinjski vodniki prinesli truplo nosača Antona Korošca.

Tradicijo reševanja nadaljujejo bohinjski gorski reševalci, katerih reševalna postaja je bila uradno organizirana leta 1947. Danes so organizirani v Društvu gorske reševalne službe Bohinj. Dejavnost društva je humanitarna in nepridobitna, delo članstva pa prostovoljno. Reševalci pomagajo ljudem, ki pri obiskovanju gora zaidejo v težave. Velik poudarek pa namenjajo tudi preventivni dejavnosti.

Društvo šteje 51 članov – od tega 39 aktivnih. Člani so usposobljeni po specialnih znanjih, ki so potrebna za uspešno izvedene intervencije. V svojih vrstah imajo  zdravnike, medicinske delavce, inštruktorja letalskega reševanja, inštruktorje, reševalce letalce, vodnike reševalnih psov.

Področje reševalnega dela obsega območje občine Bohinj, ki po površini meri 333 km2. Teritorij njihovega dela se razprostira na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp ob vznožju Triglava. Dve tretjini oz. 66% teritorija leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka. Skrajna zahodna točka sega do Lanževice, skrajna vzhodna točka planina Pečana. Skrajna severna in hkrati najvišja točka je Triglav in skrajna južna točka  Matajurski vrh v verigi Spodnjih bohinjskih gora.

VLJUDNO VABLJENI