KRAJINSKOARHITEKTURNI ELEMENTI PRVOTNE ZASNOVE VELENJA

V petdesetih letih dvajsetega stoletja je v Šaleški dolini začelo nastajati mesto Velenje. Takratni urbanistični načrti so prinesli nove, drzne ideje o gradnji drugačnega, modernega mesta. Modernistična zasnova je bila celovita ter oblikovalsko in vsebinsko dosledna v urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih ureditvah, celotah in detajlih. Tako zasnovano mesto je nudilo visoko kvaliteto bivanja, hkrati pa nase opozarjalo z estetsko dovršenostjo. To ni bilo naključje. S premišljenim pristopom in delom je tedanje vodstvo lokalne skupnosti oblikovalo razvojno vizijo in brez zadržkov k snovanju bodoče podobe mesta povabilo različne strokovnjake (urbaniste, arhitekte, gradbenike, krajinske arhitekte). Zaupanje in uresničevanje idej strokovnega dela je pomembna vrednota preteklosti Velenja.

Razstava poudarja kvalitete našega mesta. Prikazuje krajinskoarhitekturne elemente prvotne zasnove mesta v parku, ki so se ohranili v svoji prvotni podobi in so še vedno vpeti v naš vsakdanjik. Pokazati želi njihovo estetskost, privlačnost, smiselnost, logičnost, uporabnost ter neločljivo povezanost z mestom kot celoto. Krajinskoarhitekturni elementi mesta niso, ne morejo pa tudi ne smejo biti ločeni od celote; »urbanizem mesta«, »arhitektura stavb« in »krajinska arhitektura okolice stavb« so prepletena in soodvisna celota, kar se odraža tudi v prvotno zasnovani podobi Velenja. Zato želimo z razstavo opozoriti tudi na pomen celovitega prostorskega načrtovanja, od planerskega, projektantskega in izvedbenega dela do vzdrževanja in uporabe. Izpostavljamo vlogo krajinske arhitekture in krajinskega arhitekta pri oblikovanju podobe mesta. Izobraževanje o zgodovini nastanka Velenja, njegovih urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih vsebinah je dodatna posledica razstave.

Časovni okvir razstave sega v obdobje od nastanka do konca šestdesetih let dvajsetega stoletja. Obdobje nastajanja opredeljuje slog modernizma. Kljub temu smo se v naslovu razstave načrtno izognile pojmu »modernizem« in ga nadomestile z besedo »prvotno«. V predstavitev so namreč vključeni vsi krajinskoarhitekturni elementi, ki so bili v tistem obdobju prisotni v Velenju četudi so med njimi zagotovo tudi takšni, ki jih umetnostna zgodovina ne bi umestila v modernizem.

Poudarjamo, da razstava ni posledica temeljitega raziskovanja pač pa impulzivno dejanje; morda pa tudi začetek uresničevanja dolgoročnejše ideje, s katero želimo sporočilo Mesta v parku ohraniti tudi za bodoče generacije.

Saša Piano, Kaja Flis, Julijana Šumić, Lucija Pečovnik, Linda Sušec