SOLONKE: razstava ruskih solnic

Sol, dragocena surovina, je bila nekoč znana tudi kot belo zlato, predvsem zaradi njenega strateškega pomena v trgovini in za shranjevanje živil. Istočasno pa je že od nekdaj nepogrešljiv del prehrane kot začimba, zato je kot pomembna komponenta življenja zasedla njej primerno mesto tudi na mizah sleherne družine. In nastale so solnice – manjše posode za sol, najrazličnejših oblik in iz različnih materialov. 

V Istri so bile solnice zelo preproste in skromne, največkrat izdelane iz lesa ter ovalne ali kvadratne oblike. V Rusiji pa je izdelovanje solnic v obliki miniaturnih stolov ali prestolov t.i. »solonk« preraslo v pravo umetnost. Ruske solnice, ki so bile po običaju postavljene pri vhodu v hišo, so skupaj s kruhom gostom predstavljale znak dobrodošlice. Tako sta kruh in sol postala sinonim za tradicionalni ruski pozdrav in simbol gostoljubja, kar nakazuje tudi ruska beseda za gostoljubnost – »khlebosolny«.

Skozi simboliko kruha in soli lahko potegnemo vzporednico med ruskimi in istrskimi običaji, kjer med slednjimi prav tako zasedajo pomembno mesto domač kruh, sol in oljčno olje.

V prikazu dekorativnih solnic pa sta stično točko sodelovanja našli dve ključni piranski kulturni instituciji – Pomorski muzej Sergej Mašera in Obalne galerije -, ki skušata skozi razstavo prikazati preplet ruske umetnosti in uporabnosti iz drugačnega zornega kota.

Razstava predstavlja prave artefakte, izdelane iz srebra, lesa, kositra ali emajla, ki so  relativno novodobni. Najstarejši so datirani v leta 1845-1850, medtem ko je njihova proizvodnja  prenehala z rusko revolucijo leta 1917.

Kljub temu predstavljajo velik prispevek k spoznavanju manj znanega a dragocenega segmenta ruske kulture in običajev. Solnice so pravo umetniško ročno delo in z dekoracijami izražajo tipične poteze ruskega podeželja. Širok spekter živopisnih naslikanih, izrezljanih ali kovanih motivov predstavlja najrazličnejše upodobitve ruskega ruralnega življenja.

Podatki o reprodukciji:

Solonka turchese, 1894, 9,5 x 6,3