Marij Pregelj - tapiserije iz butika Koteks Tobus

MARIJ PREGELJ - TAPISERIJE IZ BUTIKA KOTEKS TOBUS

V SALONU UMETNOSTI PTUJ

Marij Pregelj je eden izmed najpomembnejših slovenskih slikarjev v drugi polovici 20. stoletja in si zanesljivo zasluži oznako vsestranskega umetnika. Zapustil nam je pomembna dela tudi na področjih ilustracije, grafike, mozaika in tapiserije.

Cikel osmih tapiserij za butik Koteks Tobusa (sedaj KOTO d.d) v Ljubljani na Miklošičevi cesti je Pregelj snoval leta 1966, stkane pa so bile naslednje leto. Pregelj je na njih upodobil žensko obredje lepotičenja in uživanja v razkazovanju, ravno pravšnje za butik namenjen ženskim uporabnicam. Poleg tapiserije z naslovom Belo mesto, veliko 400 x 750 cm, stkano za Dom družbenih organizacij v Mariboru, je cikel osmih tapiserij Pregljevo edino delo v tej tehniki, ki mariborsko tapiserijo po velikopoteznosti zasnove v osmih delih, vsakem velikem 255 x 118 cm, še presega.

Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila čas, ko se je v tedanjem jugoslovanskem kulturnem prostoru tapiserija začela čedalje bolj uveljavljati kot avtonomna likovna zvrst. K temu, da je postajala dostopna tudi kot oprema za javne prostore, je pripomogla ustanovitev umetniške delavnice leta 1961, imenovane Atelje 61, za tkanje tapiserij v Novem Sadu pod vodstvom Etelke Tobolka. Leta 1967 je sprejela Pregljeve tapiserije v delo.

Ob odprtju butika 5. septembra 1967 so bile postavljene napete na lesenih okvirih kot paravan, sestavljen iz dveh kril po tri enote in enega iz dveh, ki je zakrival pogled na garderobe, ob vzdolžni steni prestižne trgovine. Že ob prvi prenovi butika ob koncu sedemdesetih let so tapiserije odstranili in jih deponirali. Šele ko se je arhitektka Maruša Zorec posvetila delu arhitekta Otona Jugovca, ki je opremil butik, je bilo po zaslugi Alenke Pečenko iz KOTA maja 1998 vnovič odkritih najprej pet, potem pa še preostale tri tapiserije. Pokrajinski muzej Ptuj je leta 2000 sprejel v restavratorski atelje za tekstil pet tapiserij, potem pa leta 2002 še tri, ki so bile precej poškodovane na robovih, kjer so bile vpete v lesene okvire, barva pa je obledela zaradi delovanja močnega ultravioletnega dela svetlobnega spektra. Konservatorsko-restavratorski posegi so bili nujni, saj smo tekstilna vlakna razbremenili umazanije, stabilizirali poškodbe ter materialu zagotovili prožnost in stabilnost. 

Na priložnost, videti vnovič skupaj vseh osem tapiserij, osveženih in restavriranih smo morali čakati vse do septembra 2003, ko smo v grajskem palaciju na ptujskem gradu javnosti ponovno predstavili celoten cikel. Tako monumentalnih celot, kot je večdelna slikarska kompozicija, izdelana v tehnike tapiserije za butik Koteks Tobusa, ki meri skupaj kar 255 x 944 cm, v slovenski umetnosti ne poznamo veliko. Ko smo ponovno videli ta dragoceni primer profanega, monumentalnega slikarstva, predstavljenega kot celota v javnosti, je bilo pravo umetniško odkritje.

Strokovni nadzor in hranjenje tapiserij po restavratorskih posegih opravlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.

Povzeto iz kataloga ob razstavi na ptujskem gradu septembra 2003

(besedilo: Nadja Zgonik in Eva Ilec)