Janez Knez, Pregledna razstava grafike

Razstava Janez Knez, Pregledna razstava grafike prikazuje vse umetnikove ustvarjalne poti in stranpoti, njegovo ustvarjanje v grafiki, ki ga zaokrožujejo posamezne risbe, slike in plastike kot poudarki njegove vsestranske angažiranosti. Prva ideja razstave sega v leto 2010, ko sta se umetnik in kustosinja razstave mag. Breda Škrjanec pogovarjala o pregledni razstavi njegovih del na papirju, a je smrt projekt za nekaj časa odložila. Po treh letih, ko je kustosinja dobila možnost pregledovati zapuščino, ki je odstrla pogled tudi v še neznane cikluse, se je v študijskem procesu osredotočila na grafiko.

V zbirki MGLC hranimo sedem grafičnih listov Janeza Kneza, večina jih pripada ciklusu zasavskih revirjev, nekaj pa njegovi abstraktni fazi iz osemdesetih let 20. stoletja. Janez Knez je bil med prvimi umetniki, ki so leta 1986 darovali svoje grafike za zagon Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Janez Knez (1931−2011) je slovenski slikar, grafik in kipar, rojen v vasi Dobovec na Kumljanskem. Smisel za umetnost je najverjetneje podedoval po materini liniji, mati je bila v daljnem sorodstvu s slikarjem Matevžem Langusom. Umetnik sam je povedal, da so ga k likovnemu ustvarjanju spodbudile Jakčeve in Miheličeve partizanske grafike, ki jih je videl v časopisih, njegovo nadarjenost pa je prepoznala tudi učiteljica v gimnaziji; ta ga je tudi navdušila za vpis na ljubljansko Šolo za umetno obrt. Po končani srednji šoli se je leta 1954 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Na akademiji so bili njegovi profesorji: Maksim Sedej za slikarstvo, Riko Debenjak za grafiko in Gabrijel Stupica za večerni akt. Diplomiral je leta 1958.
Knezova umetniška pot je razgibana in samosvoja. Od začetnega realizma, s katerim se je poklonil svojim koreninam in okolju, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v slikarstvu in grafiki razvil samosvojo različico informela, iz katerega je prestopil v svet fantazije, ornamenta in groteske, ter se v začetku osemdesetih ponovno umiril v strogi monokromi abstraktni in znakovni likovni formulaciji, od katere se je ponovno vrnil v specifično, koloristično krajino, v kateri je vztrajal do konca. Sodeloval na več kot sto samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Udeleževal se je slikarskih kolonij, srečanj, ekstemporov in delavnic, zlasti po svoji upokojitvi, ter bil pobudnik vsakoletnega slikarskega srečanja Art Kum. Ni bil samo umetnik, ampak tudi kulturni delavec in pedagog, ki je neprestano težil k demokratizaciji likovne umetnosti. Leta 1962 je skupaj z Milanom Rijavcem in nekaterimi drugimi kulturnimi delavci Zasavja ustanovil Revirsko likovno sekcijo RELIK, kjer je dolga leta deloval kot mentor številnim mladim. Sekcija je že leta 1966 štela 20 slikarjev amaterjev in 24 mladincev in deluje še danes kot Društvo revirskih likovnikov. V devetdesetih letih je na svojem posestvu v Dobovcu skupaj s sinom Mišem vodil tudi poletne slikarske šole za otroke.Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Župančičevo in prvojunijsko nagrado, beneškega orla in dve odkupni nagradi na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, bil je tudi častni občan mesta Trbovlje. Ob Knezovi sedemdesetletnici (leta 2001) so v Delavskem domu Trbovlje pripravili retrospektivo njegovih del in predstavili monografijo, ki je izšla pri Pomurski založbi, avtor Aleksander Bassin. Leto kasneje je sledila umetnikova retrospektiva v ljubljanski Mestni galeriji, kasneje še v Galeriji-Muzeju Lendava.

Vpliv in sodelovanje z Laibach in NSK

Zgodnje Knezove grafike s tematiko iz revirjev in proletarskega okolja so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja posredno vplivale na razvoj slovenske retrogradne umetnosti. V njegovem ateljeju se je leta 1980 oblikovala glasbena skupina Laibach, katere eden od ustanoviteljev je njegov mlajši sin Dejan. Knezove grafike pa so postale podlaga za kasnejša umetniška dela kolektiva NSK .