Maša Jazbec, Mikkel

Telo MIKKELA postaja artefakt. Prezentiran je kot nenehen umetelen ritual. Naravno telo postaja umetno skonstruirano telo. Minljivost postaja fizično – materialno dejstvo. S projektom MIKKEL raziskujem notranjosti od zunaj in vračanja k sebi s tehnologijo, ki zrcali sodobni človeški fizis – hibrid, sodobni posthumani objekt. Z vse večjo kompleksnostjo tehnologije vedno bolj izginjajo meje med naravnim in umetnim, notranjim in zunanjim in strojem in človekom. Lahko celo rečem, da razlike med rojenim in narejenim izginjajo. Evolucija umetnega vzpostavlja nov princip sodobne posthumane mitologije. Hibridnost se kaže kot nova artikulacija sodobnikove identitete. Vse te parametre pa združeno prikazujem v projektu MIKKEL.

Z možnostmi, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija (virtualni svetovi, umetno življenje, biogenetika, kibernetika, …), se zdi, kot da je organsko telo le še vzorec neke pretekle zgodovine, ostanek borbe med mislijo in telesom, skratka artefakt, ki nas opozarja na omejeno privrženost naravi.

http://www.masajazbec.si/?page_id=304