Mojca Zlokarnik – Žarenje

Mojca Zlokarnik je pred dvema letoma pripravila v galeriji Miklove hiše v Ribnici razstavo likovnih del, polnih posebne, neposredno dojemljive in učinkovite barvitosti. Naslovila jo je Mali Benares in tako nakazala, da je svež in živahen kolorit odkrivala na potovanjih po krajih, ki jih, vsaj v pojmovanju barve, še ni popolnoma obvladala globalizacijska moč zahodnega sveta.  V južnoameriških, afriških, azijskih in nekaterih drugih civilizacijah se je na oblačilih, na stenah in fasadah hiš ter na raznih izdelkih ohranila živahna, pisana estetika, nekoč značilna tudi za Evropo. Tu jo je zgodovinski razvoj zatrl, zato jo moramo danes spoznavati znova. Razkrivajo nam jo študije in predstavitve, med katerimi je značilna prav zdaj odprta razstava Barva življenja: polihromacija v kiparstvu od antike do danes v Gettyjevi vili v Malibuju.

Barve so v zgodovini dobivale vrsto simbolnih, ideoloških, emblemskih, ikonografskih, materialnih, tehničnih, kemičnih, fizičnih, psiholoških, nevrobioloških in številih drugih pomenov, ki segajo na vsa področja človeškega bivanja.

Kostanjeviška galerija je bila nekoč cerkev, tako njena gotska, kakor pozneje barokizirana stavba, umetnostni okras in obredna oprema so bili polihromirani. Danes so stene popolnoma bele. Zahteva po vračanju k antični veličastni belini, ki ni bila nič drugega kakor pasatistični ideološki konstrukt racionalizma, je tudi tu, namesto pestre baročne notranjščine narekovala dolgočasen videz bele monotonije neoklasicistične arhitekture. Ta, kot je zapisal Manlio Brusatin, »prevladujoča higienična belina« izvira iz filozofije barv, sloneče na Newtonovih teorijah, po katerih je bela stabilna in dokončna, odločujoča barva, na katero se nanašajo vse druge. V 18. in 19. stoletju je obvladala mesta, pomembne zgradbe in posvečene kraje, njihovo opremo in okrasje ter tako začrtala mejo s temnimi, umazanimi in zakajenimi industrijskimi objekti in delavskimi naselji. Med odlikovane arhitekture so seveda sodile tudi samostanske celote, zato tudi notranjost kostanjeviške galerije ohranja podobo vzvišene beline. Le redki sodobni umetniki so jo uspeli s svojimi deli oživeti. S slikami Mojce Zlokarnik je njen prostor fizično zažarel in postal duhovno prežarjen.

dr. Jure Mikuž

Mojca Zlokarnik je rojena 3. junija 1969 v Ljubljani. Zaključila je dodiplomski (1993) in podiplomski (1995) študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec na ALUO v Ljubljani. Leta 1995 je tri mesece študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Pragi. V Letu 1998 je magistrirala iz grafike pri prof. Lojzetu Logarju na ALUO v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala še v New Yorku, Bolgariji, Parizu in številnih manj formalnih potovanjih. Od leta 2001 je odgovorna urednica revije Likovne besede. Deluje v Ljubljani, kot samostojna kulturna ustvarjalka.

Avtorico in njeno delo bo na otvoritvi predstavil dr. Jure Mikuž.

V otvoritvenem programu bo nastopila operna pevka Zdenka Gorenc ob spremljavi pianistke Nataše Valant.