Spominska vitrina ob 70. obletnici izselitve vaščanov in požiga vasi Mošnje 1944-2014

Leta 1941 so nemški, italijanski in madžarski okupatorji zasedli Slovenijo. Razdelili so jo v tri okupacijske cone. Gorenjska je bila dodeljena nemški upravi, ki je nad slovenskim narodom izvajala različne raznarodovalne programe. Sprva je okupator nameraval izgnati vsaj 50 odstotkov Slovencev, v njihove domove pa naseliti Nemce, po letu 1943 pa so bile izselitve prebivalcev povezane z maščevalnimi ukrepi zaradi podpore partizanskemu gibanju. V prvih letih vojne so izgnance zbirali v Begunjah na Gorenjskem in v Škofovih zavodih v Šentvidu, od marca 1942 do srede leta 1944 pa v zbirnem taborišču v Goričanah, od koder je bilo v Nemčijo izgnanih okoli 4.200 sorodnikov ustreljenih talcev in partizanov ter drugih domoljubov.

Tudi zgodba vaščanov Mošenj sodi v ta okvir dogajanj med drugo svetovno vojno. Nemški okupator je že januarja 1943 v nemško vojsko prisilno mobiliziral 25 kmečkih fantov iz Mošenj in okolice. Nekateri so se raje pridružili partizanom, zato so njihove družine izselili v Srbijo. Spomladi 1943 se je v župnišče naselil nemški kmet Hans Warmuth iz Celovca z družino. Partizani so marca 1944 najprej ustrelili njegovega mladoletnega sina, aprila pa še njega samega (članek iz časopisa Karawanken Bote), kar je sprožilo ognjevito maščevalno akcijo okupatorja. Vse vaščane so v noči na 4. april zbrali v poslopju šole in jih odpeljali v zbirni center Goričane (zaporniška knjiga), od tam pa so bili izseljeni v taborišča na Bavarskem (letaka Mera je polna in Zakaj so bile zopet rodbine domačinov odseljene).

16. aprila 1944 so pripadniki nemške policije (SS) izropali in požgali še 20 hiš, hlevov in eno kovačnico (fotografije požganih hiš).

Na srečo so se vsi vaščani Mošenj leta 1945 vrnili na svoje požgane domove in jih z medsebojno pomočjo v Obnovitveni zadrugi obnovili.
Vitrina z nekaterimi redkimi ohranjenimi dokumenti obuja spomin tistim, ki so to tragedijo doživeli in preživeli z namenom, da tudi mlajše generacije spoznajo hudo stisko vseh, ki so morali dobesedno čez noč zapustiti svoje domove in se podati v neznano …

Vitrina je na ogled po urniku odprtosti zbirk Čebelarskega in Mestnega muzeja Radovljica (www.muzeji-radovljica.si).