SVETA CIRIL IN METOD - slovanska apostola

Najdragocenejša, posredna zapuščina Cirila in Metoda je nastanek prvega slovanskega knjižnega jezika, starocerkvenoslovanščine, ki je še danes v rabi pri pravoslavni liturgiji. Življenje iz časa slovanskih kneževin in delovanja Cirila in Metoda v 9. stoletju pa je bogato arheološko dokumentirano. Posebej velja opozoriti na nakit iz groba odkritega na ptujskem gradu, ki ga je dr. Paola Korošec skušala povezati z delovanjem Metoda na dvoru kneza Pribine. Bizantinski vplivi so opazni še na nakitu 10. stoletja. Najbolj očitni so na vzhodu današnje Slovenije, v 11. stoletju pa sežejo vse do Kranja in Bleda. Na uhanih in zaponkah tega časa prepoznamo svetopisemske in krščanske motive, kot so križ, Božje jagnje, drevo življenja, orel, vodnjak življenja ipd. Lahko torej domnevamo, da je krščanstvo v pokrajinah vzhodne Slovenije vsaj deloma tudi dediščina delovanja svetih bratov.