Drago Tršar - 100 kiparskih portretov

"Umetnikova ustvarjalna dlan sleherno upodobljeno osebnost na novo materializira, tako da njeno telesnost prepoji in napolni z duhom in življenjsko strastjo, ki je hkrati strast in duh upodobljenca in ustvarjalca; ta pa na površini kipov vsakič pušča tudi odtis svojega trenutnega notranjega impulza, pa naj umetnik svoje »modele« predrzno lomi, biča, tepe ali boža. Vsi ti njegovi ljudje postajajo pri tem ved no znova do kraja zadeti. »Zadeti« so od svojega lastnega notranjega vrenja, zamaknjenosti, zasanjanosti, brbotanja, in od umetnikovega ostrega pogleda, ki vidi v globino in se lahko s kiparjevo roko dotiplje vanjo, s tem da dramatično oživi lupino njihove telesne površine. To površino upodobljencev razkraja predvsem tako, da jo poglobi, da jim kot z rentgenom seže pod kožo, v njihovo življenjsko strast, čustvo in misel, in vse to izrazi s celotno gmoto in njeno globinsko razjedenostjo ali mehkejšo razbrazdanostjo, skozi katero proseva, prodira ali se nežneje nakazuje duševna in duhovna življenjska vsebina, njena senzibilnost, zbranost ali vročičnost, zamišljenost, poezija, krčevitost in prvinska življenjska strast. Prav to pa daje vsem tem raznolikim kipom tolikšno življenjsko moč, da so tudi v svoji fizični negibnosti vsi bolj ali manj notranje nemirni. Umetnik jih oživlja s svojim lastnim ustvarjalnim ognjem, ta pa osvetljuje osebno avtentičnost vsake od njegovih »stoterih« portretnih glav ter jih z oživljajočo svetlobo na novo odkriva in osupljivo prežarja v njihovi docela resničnostni podobi, pronicljivo uzrti v njenem pristnem človeškem bistvu.

Vsa taka kiparjeva posamezna obličja se v svoji množični celoti povezujejo v že danes zgodovinsko pomembno slovensko osebnostno kroniko, zaradi umetnikovega pronicljivega pogleda ter njegove ustvarjalne prepričljivosti v mnogočem edinstveno in vznemirljivejšo, kot so običajno bolj zunanje dokumentaristična fotografska pričevanja o ljudeh. Tršarjevi portreti namreč že sami po sebi pričajo tudi o bivanjski razbolelosti, hlastnem iskanju in živem nemiru ustvarjalnega človeka ter nam s prodiranjem v njegovo razbrazdano globino razjasnjujejo »noč temno«, »ki tare duha«. "

Milček Komelj