ŽELJKO OPAČAK: Vrnitev v kraljestvo

Pregledna razstava, 6. 2.–30. 3. 2014,
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon

Center sodobnih umetnosti Celje vas vljudno vabi na otvoritev razstave v četrtek, 6. februarja ob 19. uri v Galerijo sodobne umetnosti in na umetnikov performans ob 20. uri v Likovni salon.

Prva pregledna razstava Željka Opačaka (Banja Luka, 1962) predstavlja njegovo skoraj tridesetletno ustvarjalno pot. Zanjo sta značilna nezavezanost določenemu mediju ter prepletanje osebnega, družbenega in spiritualnega. Vsebuje širok razpon načinov izražanja od ustvarjanja umetniških predmetov, kjer je v ospredju formalni vidik, do performativnih praks, med njimi pred kratkim izvedenega predavanja Reformacija samote. V zgodnjem obdobju konec osemdesetih, po končanem študiju slikarstva v Beogradu, ko se je preselil v Slovenijo in kmalu postal eden najvidnejših celjskih umetnikov, in v začetku devetdesetih, je v njegovem ustvarjanju najmočneje prisotna slika. Ekspresivne, ploskovno oblikovane kompozicije intenzivnih, gostih in čutnih barvnih nanosov se sicer močno približujejo abstraktni gradnji, a imajo večinoma izhodišče v krajini in figuri. Slike so nekakšen intimni zapis umetnikovih opažanj, spominov in stanj, ki so jih gradila in oblikovala zlasti umetnikova stalna potovanja med Bosno in Slovenijo, občutja ob razpadu Jugoslavije, smrt očeta in zanimanje za ideje taoizma in zen budizma (seriji Spomini, 1998 in Ljubimca v japonskih vrtovih, 1991). V devetdesetih se usmeri v instalacije, ki so napolnjene s simboliko in vzdušjem mističnega kot odgovorom na nedojemljive vojne v nekdanji Jugoslaviji (Stroji za sanjanje, 1993; Hiša, 1995). Uporablja materiale, kot so les, železo, opeka, rabljeno motorno olje in v instalacije vključuje sveče in ogledala, ki so njihov najopaznejši in najmočnejši element. Skozi svoj simbolni jezik govorijo o duši, povezovanju pojavnega in nevidnega, tuzemskega in onstranskega. Naslednji pomemben sklop v njegovem ustvarjanju predstavljajo dela, ki jih zaznamuje kritičen pogled na mehanizme in naravo sodobne družbe. V njih Opačak uporabi postopek apropriacije, da bi na ta način komentiral komercializacijo življenja in umetnosti (Znana dela neznanega avtorja, 2001, instalacija s slikami in risbami, naslikanimi v maniri Clauda Lorraina) in družbeno manipulacijo, ki jo v sodobni družbi na ta ali oni način izvajajo zastopniki moči (v Znanih zgodbah, seriji printov s pasijonskimi motivi, umetnik uporabi znane slikarske mojstrovine in v podobe na mesto glavnih protagonistov umesti lastno podobo). Od konca devetdesetih let naprej, predvsem v povezavi z vsakoletnim festivalom Vstop prost Društva likovnih umetnikov Celje, v njegovem ustvarjanju prevladajo performansi, intervencije in akcije v javnem prostoru ter kolektivno delovanje. Značilni za to obdobje so predvsem vključevanje publike in gostoljubje (v performansu Pojej košček mojega srca iz leta 1999 mimoidočim podarja višnjeve tortice v obliki srca) ter pozornost do notranjega sveta in duhovnih razsežnosti bivanja (Veni veni Sancte Spiritus, 2007), medtem ko kolektivna dela iz zadnjih let (Komemoracija, 2013; Pogled izgled, 2012) zaznamujeta usmerjenost v aktualna družbena dogajanja ter ostra kritika sistema in stanja v državi.

Z izborom 40 del iz umetnikovega opusa, ki so bolj kot kronološko sopostavljena vsebinsko v posamezne sklope, želi pričujoča pregledna razstava, postavljena v Galeriji sodobne umetnosti in Likovnem salonu, izrisati glavne postaje Opačakovega ustvarjalnega mišljenja.

Željko Opačak živi in ustvarja na Polzeli pri Celju, kot profesor poučuje na Gimnaziji Velenje. Leta 1986 je diplomiral in leta 1988 končal podiplomski študij slikarstva na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Na slovensko likovno prizorišče je stopil leta 1989 s slikarsko razstavo v Likovnem salonu Celje, poleg sodelovanja na skupinskih razstavah in festivalih se je med drugim samostojno predstavil z razstavami v Galeriji suvremene umjetnosti v Mostarju (1990), Galeriji ZDSLU v Ljubljani (1993), Likovnem salonu Celje (1995 in 2001), Galeriji sodobne umetnosti Celje (1998), Muzeju savremene umjetnosti v Banja Luki (2006), Galeriji Velenje (2007).

Kustosinja razstave je Irena Čerčnik, besedila v katalogu, ki bo izšel v mesecu aprilu, bodo prispevale Alenka Domjan, Petra Kapš in Irena Čerčnik. Razstava spada v ciklus preglednih predstavitev, s katerim želi CSU podati prvo celovito informacijo o delovanju umetnikov, ki s svojim umetniškim opusom pomembno zaznamujejo celjsko regijo in širši slovenski likovni prostor. Doslej je CSU realiziral prve obsežnejše samostojne predstavitve Daliborja Borija Zupančiča, Lilijane Praprotnik Zupančič, Franca Purga, Andreje Džakušič, Boruta Hlupiča, v naslednjih štirih letih načrtujemo pregledne razstave Narcisa Kantardžića, Ervina Potočnika, Konrada Topolovca in Manje Vadla.

Realizacijo razstave in izid kataloga sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Celje.