Rudi Skočir, slike

Akademski slikar Rudi Skočir, ki je s svojim obsežnim slikarskim opusom nedvomno pomembno zaznamoval razvoj sodobne slovenske umetnosti, bo letos dopolnil 60 let. Dogodek je simbolno povezal s pregledno razstavo svojih del v šestih slovenskih krajih. Na Goriškem se bo tako predstavil aprila v Mestni galeriji Nova Gorica. Pri izboru del za jubilejni niz razstav je Skočir sodeloval z umetnostnim zgodovinarjem in poznavalcem njegovega dela Janezom Kavčičem. Rdeča nit vseh razstav bo ljubezen, ker pa bodo razstave gostovale v različnih prostorih, od muzejev in knjižnice do galerij, je temu prilagojen tudi izbor Skočirjevih del. Slikarski del razstav bodo sestavljali trije ciklusi – Rojenice in sojenice, Moje kraljice in Izgubljeni raj.

Skočirjeva dela ostajajo prepoznavna predvsem zaradi značilnega osebnega sloga in izrazne moči sporočila. Osrednje umetnikovo zanimanje je že dolga leta, odkar je zaključil ciklus idrijskih rudarjev, namenjeno ženski, imaginarni podobi ženske, ki je izrazito in nezgrešljivo Skočirjeva. Tu imamo vrsto celopostavnih upodobitev, ki predstavljajo variacijo motiva matere z otrokom, ter na drugi strani pa upodobitve obrazov, ki v osnovi izhajajo iz motiva ženskega portreta. Oboje avtor prepleta z osebno simboliko in tako ustvarja svojo lastno ikonografijo.

Visoke in vitke ženske figure asociirajo na rast in vitalno energijo. So zgovorne pripovedovalke, monumentalne, postavljene v specifično držo. Rotijo z rokami; krčevitimi, stiliziranimi, deformiranimi, predimenzioniranimi. Z mandeljnastimi, široko razprtimi, začudenimi in sprašujočimi očmi prosijo, molijo. In s čutnih ustnic spregovorijo v gostobesednem, simbolno zaznamovanem jeziku. V njihovih besedah, ki so jasne in glasne, pa ostaja nekaj skrivnostnega, tako kot je skrivnostna usoda, tudi za tiste, ki vanjo verjamejo. So kot rojenice, ki prihajajo od nekje, postojijo ob zibelkah, začrtajo pot prihodnosti in odhitijo v svoj svet, so skrivnostna, na trenutke božanska bitja. Včasih se sklonijo do tal, do tja, kjer živi čisto vsakdanji lik ženske.

Skratka, v slikarjevem bogatem opusu živijo ženske, pristne, prepričljive, skrivnostno tuje, vselej pa izpovedno bogate. Oživljene s mojstrsko dovršeno risbo, oplemenitene s harmonično barvitostjo v igri detajlov barvno nasičenih in stkanih z nešteto potezami, s plastmi, z igrami svetlobe in senc ter kolažnimi dopolnitvami, so pričevalke svežih, neponovljivo in avtonomno zabeleženih poglavij v Skočirjevih likovno in vsebinsko prepričljivih zgodbah.


Rudi Skočir se je rodil 6. aprila leta 1951 na Kamnem pri Kobaridu. Leta 1977 je zaključil študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, specializacijo pa je nadaljeval pri profesorjih Janezu Berniku, Kiarju Mešku in Štefanu Planincu. Leta 1996 se je študijsko izpopolnjeval v Cite internationale des Arts v Parizu.

Uveljavil se je na področju slikarstva, grafike, vitraža, zidnih tehnik in kot ilustrator. Prejel je šestnajst nagrad in priznanj doma in v tujini, med drugim študentske Prešernove nagrade leta 1975, nagrade na prvem Bienalu slovenske grafike Otočec, Novo mesto, leta 1989 in nagrade Hinka Smrekarja leta 1999. Samostojno je razstavljal več kot stokrat, sodeloval pa je na več kot dvestopetdesetih skupinskih razstavah, likovnih delavnicah in simpozijih doma in po svetu(Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Italija, Avstrija, Španija, Nemčija, Danska, Velika Britanija, Japonska …). Doslej je poleg periodičnega tiska ilustriral 53 samostojnih literarnih del. Je član Zveze likovnih umetnikov severne Primorske, član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in član ilustratorske sekcije ZDSLU. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Žibršah.