Tugo Šušnik: Nexus, slike

Akademski slikar Tugo Šušnik sodi med vodilne predstavnike srednje generacije slovenskih likovnih umetnikov. V našem prostoru je prisoten že od začetka sedemdesetih let. Je izrazit slikarski teoretik. Sam pravi, da ga inspirirajo teoretski teksti v isti meri kot modernistične umetnine (v razponu od Matissa do Rodčenka in ameriškega abstraktnega ekspresionizma), toda bilo bi napačno sklepati, da so spričo takšne usmeritve njegove slike puste in prazne – prav nasprotno, svoje koncepte uresničuje v intenzivnih barvnih kompozicijah, v katere vnaša množico raznorodnih snovi, pigmentov, draperije in pri tem uporablja najrazličnejše slikarske (in neslikarske) postopke in tehnike.

Šušnik je v svojem ustvarjanju prešel več razvojnih stopenj, skladnih z vprašanji, ki so jih izpostavili aktualni mednarodni likovni trendi. Ob vstopu na domače likovno prizorišče je raziskoval avtonomni izraz znotraj abstrakcije, ki je izhajala iz postavk evropskega in zlasti ameriškega povojnega modernizma, v drugi polovici 70-ih pa je v svojih delih začel izpostavljati procesualnost. Konec omenjenega desetletja se je vključil v slikarstvo nove podobe in postal začetnik tega gibanja na Slovenskem. V 90-ih je ustvarjal slike, ki jih je utemeljil na dvojnosti med geometrijskimi vzorci in ekspresivnimi oblikami, v njih pa je predmetno objektivnost soočal z ekspresivno subjektivnostjo. Slike s konca tisočletja pa so zopet bolj dekorativne, a vseeno bolj umirjene, kot tiste izpred desetih let. Barvna polja so večja in barve ozadja so postale nekoliko težje.

Za novogoriško razstavo, ki jo je poimenoval »Nexus«, pripravlja nova dela, saj mu kot mnogim drugim umetnikom poseben izziv predstavlja specifični krožni prostor. Sam pravi: »Okrogli tloris galerijskih prostorov v Mestni galeriji v Novi Gorici je edinstven v slovenskem prostoru in za avtorja razstave predstavlja poseben izziv. Se prostoru prilagoditi, ga prezreti, se mu izmakniti, ali pa ga kreativno uporabiti v konceptu svoje razstave?«
Konkavni prostor galerije si predstavlja kot internalizacijo globusa. Razstavo bo tako koncipiral kot razstavo abstraktnih slik kozmične razpršenosti, z jukstaponiranjem različnih semi – geometrijskih form in raznovrstnih svetlostno kromatskih nanosov. Te se bodo preko posameznih slik večjega formata v sferičnem prostoru galerije povezale v enoten sklop, svet, mikrokozmos.