Eros Kalos; erotična motivika v grafiki in fotografiji

V Mestni galeriji v Novi Gorici bo še do petka, 24. aprila, na ogled tematska razstava Eros Kalos; erotična motivika v grafiki in fotografiji. Kuratorski projekt umetnostnega kritika Braneta Koviča sooča različne avtorske pristope k ikonografiji erotizma v najširšem smislu oznake, z eksplicitnega, implicitnega in simbolnega vidika, v časovnem razponu od (poznega) impresionizma do sodobnosti, torej v obdobju zadnjih sto let. Kurator je izbral izključno tuje avtorje, kot uvod v morebitno bodočo razstavo izbranih del slovenskih umetnikov na isto temo.

V izbor so vključena mnoga znana imena iz zgodovine moderne in sodobne likovne in fotografske ustvarjalnosti, začenši s francoskim impresionistom Pierrom-Augustom Renoirom in avstrijskim secesionistom Egonom Schielejem, ki jima z grafičnimi listi sledijo Pablo Picasso, André Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mlada avtorja Sevda Chkoutova in Frédéric Léglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontroverzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, véliki Helmut Newton, pa še Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood, ena izmed protagonistk sodobne britanske umetniške scene. Gre za osemnajst avtorjev, ki so s svojimi opusi korenito posegli v zgodovino umetnosti. Njihov prispevek k oblikovanju ključnih smeri in gibanj v novejši umetnosti je po kuratorjevem prepričanju nesporno tehten ter v več pogledih formalno in vsebinsko inovativen, obravnava erotične tematike znotraj horizonta njihovih ustvarjalnih interesov pa bolj ali manj izpostavljena, le izjemoma – morda še najbolj pri posameznih fotografih – ekskluzivna. Izbrana dela v razponu od »mehke« do »trde« različice ponujajo dovolj reprezentančen uvid v posamezne slogovne in izrazne paradigme, a hkrati tudi razširjajo védenje o nekaterih manj znanih tematskih »ekskurzih« njihovih tvorcev. Razstavno gradivo prihaja iz nekaterih slovenskih zasebnih zbirk in galerije Visconti Fine Art iz Ljubljane, manjši del pa bodo posredovali tudi zbiralci iz tujine.

V zahodni kulturi, ki jo je po razpadu antike usodno zaznamovalo krščanstvo, je bila erotika v vizualnih umetnostih veliko bolj kot v pisani besedi izpostavljena cenzuri in različnim drugim omejitvam. Strogi predpisi in zagrožene visoke kazni so podobe z erotičnimi prizori potisnili za zid skrivnosti, čeprav se je skoraj vsak pomembnejši umetnik kdaj lotil »prepovedanih« žgečkljivih tem. Šele renesansa, ki se je sklicevala na antično izročilo, je spodbudila oživitev erotične motivike, ki je nato pritegnila tudi velike baročne mojstre z Rembrandtom na čelu, še bolj pa se je ta ikonografski sklop razcvetel v XVIII. stoletju. A treba je bilo počakati do obdobja modernizma in avantgard, da so likovna dela, ki so bolj ali manj eksplicitno posegla v ta vidik človekovega bivanja, začela prihajati v javnost, čeprav sprva le do ozkih krogov ljubiteljev in zbiralcev. Dejansko so tabuji in moralistične prepovedi padli šele v zadnjih desetletjih, saj je bila prva mednarodna muzejska razstava erotične umetnosti postavljena nič prej kot leta 1968 v Lundu na Švedskem, v naslednjem desetletju pa so sledili prikazi in objave erotičnih ciklov modernih klasikov od Rodina do Picassa.

Izjemno pomemben delež k emancipaciji vizualizirane erotike je prispeval izum fotografije, ki je omogočila širšo in hitrejšo distribucijo te vrste slikovnega gradiva v razponu od (pornografskih) posnetkov za zasebno rabo do vrhunskih umetniških dosežkov. Dialog med grafičnimi in fotografskimi stvaritvami, med različnimi slogovnimi obdobji in individualnimi avtorskimi pristopi je smiseln kot razmeroma zaključena celota, ki z reprezentančnimi primerki iz široke palete ikonografije erotizma izpostavlja predvsem estetsko in formalno plat individualne inventivnosti pri likovnem obravnavanju različnih spolnih praks – heteroseksualnosti, homoerotike, sadomazohizma, fetišizma, transvestitstva, itd.