Klementina Golija - Geografija spomnina - Slike 2007-2009

Razstava najnovejših likovnih del umetnice Klementine Golije iz Kranja je v Miheličevi galeriji razdeljena na več samostojnih, a med seboj povezanih sklopov, kjer umetnico hkrati zanimajo aktualna globalna in osebna eksistencialna vprašanja, ki jih z lastno vrhunsko likovno govorico in oblikovanim občutkom za risbo, kompozicijo in barve prenaša na platna, kjer nas podobe in simboli molče ter na videz preprosto nagovarjajo, vendar nas nikakor ne pustijo ravnodušnih. Klementina Golija je s svojim likovnim delovanjem v slovenskem prostoru temeljito posegla v čas druge polovice 20. stoletja in vse do danes, kjer je ostala navezana na samosvojo in prepoznavno likovno poetiko z izhodišči v modernistični avtonomni sliki, kjer ji uspe vedno znova ujeti svež, nov in aktualen odsev sodobnega časa 21. stoletja. Pogled na njenih slikah se najprej ustavi na črnih črtah, ki oblikujejo na barvnem polju svetlih tonov hitre, reducirane in krokijske zapise podob levo in desno od središča slike (hiše, strehe, čolni, jadra, obala …), ki so skriti, podzavestni ali morda resnični spomini, vzeti in doživeti iz narave in njenega osebnega življenja hkrati. Potem nas nagovori Golijin senzibilni in skrbno izbran barvni spekter toplih zemeljskih tonov, pomaknjen na robove slik, delujoč kot naslikan okvir, ki izstopa na presenetljivo svetlem, skorajda prosojnem ozadju slike kot izjemno subtilno nasprotje trdi, črni liniji, mojstrsko izpeljano v mejah čiste abstrakcije. Doživljajski svet Klementine Golije se iz podzavesti in vseh njenih spominov zlije v celostno umetnino, ki se razgrne pred nami. In ljudje smo nagnjeni k spominom, k obujanju dogodkov, k premišljevanju in razglabljanju o preteklosti, k zavestnemu pomnjenju določenih trenutkov … Iz spominov črpamo tudi neko energijo, morda nova spoznanja, marsikdo celo živi samo od spominov. In ne nazadnje, tudi umetnik – slikar kot specifikum določenega časa in prostora ustvarja po spominu in iz njega izhaja.

Namen likovnih del, ki jih je Klementina Golija tokrat postavila na ogled, ni razpravljanje o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ni v današnji likovni umetnosti ali kaj umetnost sploh je, ampak na enem mestu nagovoriti obiskovalce in jim ponuditi del sebe, del lastnih spominov in intimne izkušnje, del raznolikega sveta in vsega, kar je povezano z umetnostjo, ljubeznijo in življenjem. V likovnem smislu umetnico zanima predvsem stanje in ne zgodbe, kjer so potrebne dodatne razlage. Njene slike so ponudile pogled v in onstran videnega in občutenega, dale so hkrati lahkotnost, nežnost, igrivost, veselje … in trdnost, jasnost, prodornost, odgovornost … do sebe in drugih …, kar govori o jasni, močni in izoblikovani osebni in umetniški podobi Klementine Golije.

Stanka Gačnik, kustodinja galeristka

Klementina Golija se je rodila 26. marca 1966 na Jesenicah. Diplomirala je na Accademia di Belle Arti di Brera 1990 v Milanu na oddelku za slikarstvo pri prof. Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu.

Podiplomski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju v letu 1993, podiplomski študij slikarstva pa pri prof. Gustavu Gnamušu v letu 1995 na isti akademiji.

Med daljšimi potovanji sta bili za njen umetniški razvoj pomembna zlasti študijsko bivanje v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cite Internationale des Arts v Parizu v jeseni 199.,

Doslej je imela 78 samostojnih razstav doma in v tujini, sodelovala pa je na več kot 200 skupinskih razstavah.

Za svoje delo je prejela 14 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetniko. Je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranj, sicer pa živi in dela v Kranju kot samostojna umetnica.