Zmago Posega: V meni je nekaj zemeljskega

Skulpture v glini, bronu, kovini ter spomeniška in javna plastika

Odprtje razstave v petek, 27.  septembra 2013, ob 20. uri.
Razstavo bo slovesno odprl Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica.

Vabljeni tudi na ogled drugega dela razstave Z risbo razmišljam o kiparstvu - skulpture v kamnu in risbe, ki bo v Mestni galeriji Piran na ogled od 8. 10. 2013 do 5. 1. 2014.

Novo razstavno sezono v Mestni galeriji Nova Gorica začenjamo s pregledno razstavo primorskega umetnika Zmaga Posege (Postojna, 1959 – Šempeter pri Gorici, 2009), ki smo jo pripravili skupaj z Mestno galerijo Piran. Razstava bo ponudila prvo celovito informacijo o delovanju umetnika, ki je s svojim umetniškim opusom pomembno zaznamoval ne samo primorski, temveč tudi širši slovenski likovni prostor. Pobudo za sodelovanje dveh ustanov pri izpeljavi tega projekta je podal sam avtor, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja v ta namen zbiral, selekcioniral in pripravljal likovno gradivo.

Razstava je zasnovana kot celota, s skupnim katalogom, a povsem različnima razstavnima gradivoma. Mestna galerija Nova Gorica (kustosinja Pavla Jarc) bo predstavila umetnikove skulpture iz brona, kovine in gline ter omogočila virtualno doživetje bogate produkcije spomeniške in javne plastike.

»Moje delo je iskanje v materiji, iskanje oblik, ki jih ta narekuje, gibanje skozi njen prostor… Držim se klasičnih materialov, kovine, kamna, v meni je nekaj zemeljskega, osnovnega, iz česar skušam črpati. Kljub osebni obdelavi osnovne materije poskušam ohraniti njeno avtentičnost, njen značaj, njeno osnovno bit. Tako nastajajo nove specifične oblike gline, denimo, ki je v svoji osnovi zelo amorfna sestavina in v obdelavi tako krhka in lomljiva. Slediti skušam značaju sestavine, ki jo preoblikujem, vendar nisem specifično oblikotvoren, pač pa bolj kipar, ki materiji prisluškuje …«, je nekoč izjavil Posega. »Prav s tega vidika se velikokrat pokaže njegova posebna občutljivost, spoštljiv odnos do snovi, ki jo obdeluje in ji poskuša vdahniti sporočilnost, ki presega njen fizične lastnosti,« ugotavlja Brane Kovič, ter dodaja, da je zato njegovo kiparstvo »nenehno iskanje in preverjanje tako haptičnih kot vizualnih učinkov, ki jih sproducirajo variacije na določeno temo skozi približevanja in razdruževanja sorodnih, a vselej na novo izumljenih sestavin konkretnega plastičnega organizma.« Pomembno poglavje v Posegovem kiparskem opusu predstavlja spomeniška in javna plastika. Le-ta je precej bolj zavezana tradiciji, saj je imel kipar le v redkih primerih bolj proste roke, tako da je lahko tudi v kipih, namenjenih postavitvi v javne prostore, izbiral oblike in oblikovalske postopke, s kakršnimi se je ukvarjal, ko je ustvarjal zase, neobremenjen z zunanjimi pobudami in predpisanimi ikonografskimi vzorci.

S tedenskim zamikom otvoritve bo piranska Mestna galerija (kustosinja Majda Božeglav Japelj) nudila presek skozi kiparjevo ustvarjanje v kamnu in izbor iz Posegovega širokega repertoarja risarskega opusa. Dela, ki bodo na ogled na razstavah, prihajajo v veliki meri iz družinske zapuščine.

Razstavo bo spremljal zajeten katalog, v katerem so avtorji študijskih besedil umetnostnozgodovinsko ovrednotili Posegovo ustvarjanje. Brane Kovič je predstavil poglavitne značilnosti njegovega kiparskega opusa ter ga umestiti v slovenski in širši mednarodni prostor. Pavla Jarc se je posvetila javni plastiki, medtem ko je Majda Božeglav Japelj opredelila pomen in vlogo risbe v kiparjevem opusu. Poleg tega je prispevala še dokumentarni del z bibliografijo, seznamoma osebnih in skupinskih razstav ter evidenco umetnikove javne plastike.

Pri pripravljanju razstave in njeni izvedbi je bila izjemno dragocena pomoč Nataše Benčič-Posega, avtorjevega brata Stanka Posege in novogoriškega galerista Dragana Abrama. Projekt so s pomembnimi finančnimi prispevki podprli Mestna občina Nova Gorica, Občina Piran in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zmago Posega je leta 1982 diplomiral iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in istega leta prejel študentsko Prešernovo nagrado. Jeseni se vpiše v prvi letnik kiparskega specialističnega študija na ALU, ki ga leta 1985 uspešno opravi, vendar ne zaključi z diplomskim delom. Leta 1995 je postal docent za kiparstvo na ljubljanski ALU, od 2002 pa predstojnik Oddelka za restavratorstvo. Veliko je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Ustvarjanje Zmaga Posege je bilo zavezano robnemu kulturno-geografskemu prostoru, ki ga zaradi bližine meje opredeljuje intenzivna pretočnost stikov med ljudmi mediteranske kulture. Kljub temu, da je ustvarjal vedno malce odmaknjeno od večjih središč dogajanja, je znal izkoristiti možnosti okolja, v katerem je deloval. Likovna kritika je v malih plastikah izpostavljala njegovo sposobnost združevanja tradicionalnega kiparskega jezika in sodobnega razumevanja objekta v kontekstu prostora. Pri tem izstopa zlasti njegovo mojstrsko obvladovanje izbranih materialov, pa naj gre za kovino, glino, bron ali kraški kamen. Raziskovanje različnih vidikov plastične izkušnje se v opusu kiparja Zmaga Posege neločljivo dopolnjuje tudi s poglabljanjem v likovno problematiko risarskega jezika. Reducirana plastična govorica Posegovih prostorskih realizacij v risbah ohranja minimalistični izraz, podčrtan z monumentalnostjo vtisa uporabljenih sredstev. Kiparju male plastike so predstavljala svojevrsten izziv tudi javna naročila. S tem opusom se uvršča med avtorje, ki so prispevali pomemben delež v široki produkciji javne in spomeniške plastike, zlasti na Goriškem.