Azad Karim: Izgubljeni artefakti

Azad Karim se je rodil leta 1954 v Arbilu v Kurdistanu (Irak). Leta 1976 je končal študij na Inštitutu za likovno umetnost v Bagdadu, se istega leta preselil v Jugoslavijo in nadaljeval študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Diplomiral je na slikarskem oddelku  (1980) in končal specialko za grafiko (1983). Študijsko se je izpopolnjeval še v Londonu in Parizu. Ustvarja v slikarstvu, grafiki, kiparstvu in oblikovanju. Od leta 1984 živi v Ajdovščini.

Tridesetletni ustvarjalni opus  Azada Karima, po rodu Kurda, nam izpričuje zanimivo in logično razvojno pot senzibilnega umetnika. Prepoznaven je s slikarsko kodo v specifični barviti in znakovni poetiki ter s prepletanjem izkušenj evropskih modernizmov in vzhodnjaškega misticizma. Izstopa s svojskim ikonografskim pomenoslovjem, znotraj katerega so za gledalca posebej privlačni skrivnostne pismenke in napisi, nosilci njegovega intimnega, ponekod tudi nostalgičnega spomina in sporočila. Njegovo likovno izpoved opredeljujejo žlahtne antične civilizacije med Evfratom in Tigrisom, sodobna politična dogajanja v tem delu sveta ter njegovo doživljanje vsakdana v Sloveniji, kjer živi. Azadu Karimu je lansko povabilo nizozemskega muzeja Rijksmuseum van Oudheden iz Leidna z bogato mezopotamsko zbirko pomenilo še poseben izziv ─ pripraviti razstavo svojih del tako, da se z lastno sodobno likovno interpretacijo sooči in hkrati vzpostavi dialog z razstavljenimi muzealijami, artefakti. Nastal je multimedijski projekt Izgubljena dediščina, ki ga je za pričujočo razstavo Izgubljeni artefakti nadgradil z novimi deli in z avtorsko postavitvijo. Tu se zrcali umetnikova neprekinjena angažiranost s svetovnimi političnimi dogajanji, njegov kritični odnos do polpretekle zgodovine Kurdistana, do vojnega obdobja ter katastrofalnih posledic za ljudi, narode in njihovo več tisoč let ohranjeno kulturno dediščino. Avtorjeva senzibilnost, njegova mentalna in emocionalna zavzetost ter razočaranje ob nezaslišanih vandalskih dejanjih kraj, ropov in uničevanja, so se opredmetili v novi sodobni likovni preinterpretaciji, v novi, osebnostno avtonomni zgodbi in sporočilu. Z uporabo različnih zvrsti in tehnik (slike v mešani tehniki na platnu, skulpture, digitalni tiski, mobili, video) ter s premišljeno postavitvijo v konkretno razstavišče, postane sleherno likovno delo in projekt kot celota novodobni spomenik konkretne identitete in entitete ter pomnik z močnim izpovednim nabojem sedanji visoko razviti civilizaciji. Izstopa avtorjeva etična naravnanost, njegovi najbolj intimni pogledi in dojemanja preteklosti in sedanjosti ter nikoli dorečena vprašanja o vlogi človeka znotraj lastne civilizacije in večnega univerzuma.

Podatki o reprodukciji:

Izgubljeni artefakti, 130x130, 2013, akril/platno