Fotoreporterji med aktivnimi državljani na trgih in ulicah mest v Sloveniji

Razstavljalke in razstavljalci:

Uroš Abram, Aleksander Baumkirher, Aleš Beno, Sašo Bizjak, Luka Cjuha, Matej Družnik, Jure Eržen, Jošt Franko, Miha Fras, Jaka Gasar, Luka Gorjup, Stanko Gruden, Irena Herak, Borut Krajnc, Tit Košir, Matej Leskovšek, Tomi Lombar, Borina Mišica, Igor Napast, Daniel Novakovič, Maj Pavček, Andrej Petelinšek, Tamino Petelinšek, Maja Pertič Gombač, Matej Povše, Matej Pušnik, Blaž Samec, Željko Stevanić, Tone Stojko, Roman Šipič, Igor Škafar, Nebojša Tejić, Marko Vanovšek, Bojan Velikonja, Voranc Vogel, Tomaž Zajelšnik, Matic Zorman, Šimen Zupančič

Razstava je rezultat odziva fotoreporterjev na odprto vabilo Obalnih galerij Piran in kluba Ennooki k sodelovanju na razstavi fotografij, ki kažejo demonstracije v mestih Slovenije od prve v Mariboru 2. novembra 2012 do danes. Posnetke je poslalo 38 fotoreporterjev. Med njimi je bilo za razstavo izbranih 141 del, s tem da so na razstavo vključeni vsi, ki so se vabilu odzvali.Namen razstave je bil med številnimi fotoreporterskimi posnetki izbrati tiste, ki se bodo vpisali v zgodovino. Zanimala nas je simbolna moč dokumetarne reportažne fotografije in kompleksnost procesa, v katerem se realno in posamično transformirata v splošno in pomensko, ko fotografski dokument postane likovna podoba, ta pa več od tistega, kar je v realnem času videlo oko in so zaznali možgani. Ni nas zanimala  umetniška fotografija, temveč reportažni zapis dogodkov, v katerem niso nezanemarljivi likovni jezik in vizualni učinki.    

Mediji so spremljali možične in kontinuirane družbene proteste, ki so bili novost v politični poosamosvojitveni zgodovini Slovenije, z intenzivnim poročanjem. Novost poročanja pa je bilo predvsem ažurno objavljanje posnetkov. Tako so fotografije poleg besed dogodke ne le dokumentirale, temveč so jih interpretirale. Na tem mestu so nas zanimali posnetki družbenih protestov tistih fotografov, ki delajo za medije, torej imajo odprta vrata do objav in s tem do oblikovanja interpretacije o realnosti. Zastavljena naloga ni bila lahka, kakor ugotvlja Ženja Leiler v spremnem besedilu zloženke. Za to sta vsaj dva objektivna razloga. Prvi je časovna distanca med dogodki in nalogo, drugi pa je dejstvo, da demonstacije niso bile enoznačni dogodek, temveč dogajanje, ki mu ni videti konca.

Podatki o reprodukciji:

Bojan Velikonja, Ljubljana, 17. 1. 2013