Uroš Weinberger: Displaced world, deplasiran svet.

Odprtje razstave v petek, 11. januarja 2013, ob 19. uri.

Umetnika – nagrajenca bienalne razstave Pogled 6 – Pogled na likovno umetnost Slovenije: Jaz, tukaj, zdaj – in njegovo delo bo predstavila kustosinja razstave Barbara Rupel.

Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Slovenije se je lansko sezono s šesto izvedbo Jakac razširila na celotni prostor Slovenije. Izbrani kustosi devetih osrednjih regijskih galerij, ki v okolju svojega delokroga najbolje prepoznajo tok dogajanja in s tem novosti na področju likovne umetnosti, so opravili reprezentativno selekcijo na temo razstave Jaz, tukaj, zdaj. S skrbnim strokovnim izborom posameznega dela dveh avtorjev, ki izhajata iz okolja delokroga posamezne regijsko pomembne galerije, je bil ustvarjen avtentičen vpogled v raznolikost ustvarjalne senzibilnosti likovnih umetnikov iz vse Slovenije.

Na otvoritvi uvodne razstave 9. septembra 2011 v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so kustosi, ki so sodelovali na razstavi, z glasovanjem izbrali likovno delo (posamezen kustos ni smel glasovati za deli, ki ju je sam predlagal), katerega avtor je bil nagrajen z možnostjo izvedbe samostojne razstave v Lamutovem likovnem salonu v letu 2012 in njenim prenosom v galerije, ki sodelujejo pri projektu. Kustosi so izbrali slikarsko delo Acid Rain akademskega slikarja iz Novega mesta, Uroša Weinbergerja, ki se sedaj kot nagrajenec predstavlja s samostojno razstavo Displaced world, deplasiran svet.

Slikarstvo Uroša Weinbergerja je bilo v okolju od koder izhaja vselej dobro sprejeto, kar med drugim potrjuje tudi njegova stalna prisotnost na likovni sceni. Tokratno razstavo, s katero v Mestni galeriji Nova Gorica začenjamo leto 2013, je zasnoval izrazito tematsko. Barbara Rupel je o tem zapisala: »Že z njenim naslovom "Displaced world, deplasiran svet." nam nazorno pove kje in kaj je njena sporočilna vloga. Z namerno nepravilnim zapisom njenega naslova pa to še podkrepi. Živimo namreč v okolju, ki je pod krinko navidezne urejenosti, v svojem bistvu razpuščeno, polno zmede, nesmislov in kontradiktornosti. Postajamo vse bolj pasivni, nekreativni in s tem vse lažje vodljivi. Posameznik, ki to zazna in se temu upre, je na udaru vseprisotnih mehanizmov kontrole, ki pripomorejo k njegovi ukrotitvi.

Sam kot umetnik poudarja, da je ta razstava v samem izhodišču izrazito osebno izpovedne narave. V posameznih podobah si lahko predstavljamo prisotnost umetnika, ki vse to doživlja od naivnega in dovzetnega otroštva naprej. Izhaja pa tudi iz statusa današnjega umetnika in umetnosti na sploh. Pravi, da povprečen vsakdan pušča praznino, ki jo zapolnjujejo množični mediji, ki skušajo vse bolj agresivno prevzeti primat stvarni umetnosti.

Uroš Weinberger seveda pri tem ni imel v mislih niti nekoč utopičnega orwellovskega Velikega brata, ki naj bi bil vseprisoten in vseviden in bi neposlušne pošiljal na prevzgojo, niti božjega očesa, ki zna menda pritajeno maščevati naša grešna dejanja. Umetnik nas s svojimi upodobitvami sili, da stopimo na realna tla in nas sooči z pritlehnimi metodami kontrolnega nadzora do nekompromisnih metod preganjanja tistih, ki kršijo red in so neprimerni za naše okolje. Preganjanje pa se stopnjuje do pretepanja z gumijevkami ali preproste eliminacije. Hkrati nas spomni, da te metode niso nič novega. Izvirajo že iz časa naših daljnih in ne tako davnih prednikov in, da ga še danes radi uporabljajo vsi totalitarni in avtoritarni režimi.

Ob vstopu na razstavo "Displaced world, deplasiran svet." nas zmotijo neobičajni zvočni impulzi, ki preplavljajo razstavni prostor. Ti prihajajo iz kačastih cevi, ki prepredajo naslikane podobe, se širijo po celem prostoru in silijo še naprej. Zdi se kot, da nas hočejo na vsak način vplesti v dogajanje na platnih, da bi postali, če hočemo ali ne, del tega deplasiranega sveta.«

Uroš Weinberger (1975) je leta 2003 zaključil študij slikarstva in leta 2005 tudi podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2002 se je izpopolnjeval na Akademiji za likovno umetnost v Sofiji (Bolgarija). Leta 2009 se je izpopolnjeval na kulturni rezidenci Ministrstva za kulturo RS v Berlinu (Nemčija). Weinberger je tudi glasbenik, ki že več kot deset let aktivno sodeluje na slovenski glasbeni sceni v zasedbi Moveknowledgement. Živi in ustvarja kot samostojni kulturni ustvarjalec v Ljubljani.

Foto: Uroš Weinberger, Acid Rain, 2011, olje na platnu, 151 x 191 cm