Arjan Pregl: 120 dni Arjana Pregla

V Mestni galeriji Nova Gorica bomo v maju na ogled postavili najnovejši projekt Arjana Pregla z naslovom 120 dni Arjana Pregla. Pregl, ki se v Novi Gorici drugič samostojno predstavlja, je izkušen pogosto družbeno angažiran umetnik. Kot klasični slikar, ki vedno znova redefinira pomen in smisel slikarstva, se giblje v prepletu treh ključnih vsebin: konstruktivne kritike teorije umetnosti, humorja in politične angažiranosti, vsa tri idejna izhodišča pa se dotikajo in udejanjajo predvsem v polju slikarstva.

Svoj tokratni projekt je Pregl razdelil v 2 dela in o njiju pravi:

»1. del projekta: 120 dni sem si natančno beležil kaj počnem ob katerem času dneva. Na podlagi teh podatkov sem za vsak dan izdelal malo sliko - 'tortni graf' iz barvne modelirne mase.

2. del projekta: K sodelovanju vabim obiskovalce razstave. Kdor si bo en dan zapisoval, kaj počne, bo v zameno za ta list dobil eno mojo malo sliko, jaz pa bom iz njegovih/njenih podatkov naredil novo sliko, ki bo potem na ogled v galeriji.«

»Beleženje, merjenje, vrednotenje, računanje običajno delujejo kot skrajno suhoparno početje. Pri Preglu pa to početje preko barv, ki jih uporablja v svojih slikah, naenkrat dobi drugo dimenzijo. Ob barvah pričnemo razmišljati, ali je njihov določen odtenek vezan na užitek, ki ga je avtor imel ob določeni dejavnosti in ali barvna paleta sledi ustaljenim predstavam o tem, kaj naj bi določena barva pomenila in kakšne občutke naj bi v opazovalcu pustila. […]

Preglov projekt gledalca postavi v vlogo voajerja. Ob branju razpredelnice različnih Preglovih dnevnih dejavnosti, je gledalec povabljen, da postane opazovalec Preglovega življenja. Toda tu ne gre za podobno izkušnjo kot je opazovanje tujih življenj nekaterih ljudi, ki se snemajo in neposredno prenašajo po spletu. Pregl svoje življenje razgalja preko kodificiranega sistema časovnega merjenja in gledalcu predstavlja tako seznam svojih dnevnih opravil kot tudi njihovo časovno trajanje. Gledalec se ob branju Preglovih zapisov nehote prične z umetnikom primerjati in ga ocenjevati. Začne se spraševati, ali sam porabi dovolj časa za določeno dnevno dejavnost, ali morda obstajajo kakšni standardi, koliko časa naj bi se z nečem na dan ukvarjali, ali je bilo dovolj spanja, časa za družino, ljubezen in podobno. Zapisovanje tako nehote postane ocenjevanje. In prav tu je zagata sodobne družbe, ki posameznika nagovarja, da postane bolj učinkovit z nenehnim beleženjem svojih dejavnosti,« je v eseju v razstavnem katalogu zapisala Renata Salecl.

Petja Grafenauer pa je v katalog zapisala: »Slika-žeton je dokumentacija projekta, vendar jo Pregl spremeni še v nekaj več, v zgodbo o slikarstvu [...] Razdeljen v barvne ploskve je v kontekstu umetnikovega opusa in galerijske postavitve žeton hkrati tudi abstraktna slika, ki brez legende o tem, kaj predstavlja, ne pove ničesar. Spremeni se v barvne ploskve, ki sporočajo le obliko, barvo in površino.  [...]

Kakor veliki modernisti, tudi on v slike-žetone prenese svoje najbolj intimne življenjske izkušnje in jih spremeni v barve in oblike. Zapisi in grafi 'znanstveno dokažejo', da se je prenos iz življenja v sliko dejansko zgodil. A Preglov projekt kaže življenje drugačno od poskusa izražanja 'najglobljih resnic o človeku in vesolju', kakršne je iskal modernizem. Pregl kaže vsakdanjik takšen, kakršen je, organiziran in banalen.  [...]

Statistični ready-made element tortnega grafa je nosilec in medij Preglovih slik, ki so istočasno vizualizacija podatkov in abstraktna slika, dvojna igra z barvo kot nosilko informacije, umetniško delo in igra z zgodovino umetnosti, samorazgaljenje in komentar življenja v poznem kapitalizmu.«

Če si kot obiskovalec na priloženi seznam do minute natančno zapišete, kako je minil vaš dan, lahko svoje delo zamenjate za enega izmed žetonov in si prisvojite umetnino. Pregl bo vašemu času dodal nekaj svojega in vaš dan spremenil v barvito okroglo abstrakcijo. Kup dni, ki bo naraščal v galeriji, bodo sestavljale neberljive podobe o življenju. 

Arjan Pregl (1973, Ljubljana) je leta 1998 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Metke Krašovec in profesorja Bojana Gorenca. Leta 2001 je na isti akademiji zaključil magistrski študij slikarstva pod mentorstvom profesorja Gorenca. Zadnji semester magistrskega študija slikarstva je obiskoval na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA). Nato je vpisal magistrski študij grafike in ga pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja končal leta 2004. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo in oblikovanjem. Trenutno živi in dela v Bruslju.