Samostojna razstava grafik Vesne Drnovšek

V nevrotičnem času, v katerem smo vse manj subjekti in vse bolj objekti, ki hrepenijo po ustrezno reklamirani sreči, ki ni nič drugega kot prisilna sreča, so grafike Vesne Drnovšek tisti nedolžni moment, ki nam govori o možnosti prave sreče. Ni naključje, da njeni odtisi spominjajo na podobe, naslikane na zid, saj v metaforičnem pomenu tudi predstavljajo zid oziroma notranjost zidu, na katerega projicira svoj likovni spokoj. In zgolj v tem svetu je mogoče, da neki, na videz  tako banalni in nepomembni stvari kot sta regrat ali gugalnica, postaneta svečana arabeska na membrani časa. Gledalca že bežen pogled na te podobe utrdi v prepričanju, da je spokoj človekovega duha kljub vsemu možen, a ga hkrati topografsko postavlja na drugo stran zidu, kjer si mora svet svojega spokoja in sreče ustvariti sam.

                                                                                                                           Robert Inhof