Javna vodstva po stalni razstavi Prelepa Gorenjska

Gorenjska pokrajina, kot jo doživljamo danes, se je oblikovala mnoge milijone let. Vanjo so ledeniki in deroče vode vrezovali kanjone, doline in rečne struge, nastala so jezera. Najstarejše sledi človeka na Gorenjskem pa segajo le nekaj deset tisoč let v preteklost. Prazgodovinska naselja in grobišča nekdanjih prebivalcev so bila odkrita v mnogih gorenjskih krajih. S prihodom Slovanov, ki so se pomešali s staroselci, je prevladala slovanska govorica. Pomešale so se zakladnice prastarih znanj in običajev, ohranila so se stara imena rek in gora. Predvsem pa se je ohranila veščina železarjenja, ki ga na Gorenjskem poznamo že 3000 let.

Gorenjska je bila zaradi gozdov, bogastva železove rude in železarskih veščin, rodovitnih polj in živahnih trgovskih poti gospodarsko trdna. V gospodarnosti, navezanosti na zemljo, veri in maternem jeziku koreninita deželna zavest in zavest o slovenstvu. Zato so gorenjske domačije dale tolikšno število izobražencev, kar simboliziramo z oltarjem domovini.

Vstop v 20. stoletje simbolno zaznamuje podoba bohinjskega železniškega predora. Razvoj turizma, vzpon industrije, krvave morije dveh svetovnih vojn in bratomorne razprtije so zaznamovale podobo 20. stoletja.  Z izdelki najuspešnejših gorenjskih tovarn je predstavljena zgodba o uspehu in propadu gorenjske industrije. Razstavo zaključuje osamosvojitev Slovenije ter vstop v Evropsko Unijo.  Gospodarnost, modrost, dobrosrčnost, varčnost so vrednote, vtkane v tisočletno gorenjsko dediščino. Jih bomo vzeli kot dragoceno popotnico tudi za prihodnost?