DISKUSIJA: DREVESNI PARK / POMEN IN VLOGA

DREVESNI PARK / POMEN IN VLOGA

V okviru projekta Viseči vrtovi umetnice ANDREJE DŽAKUŠIČ, ki ga je ob svoji pregledni razstavi Srečevanja (na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje) pripravila za Likovni salon, organiziramo v sredo, 20. februarja ob 18. uri v Likovnem salonu diskusijo Drevesni park / pomen in vloga.

in predstavnik Krajevne skupnosti Medlog ter komunalo), Andrej Uršič (Zavod za zdravstveno varstvo Celje), Alenka Zupančič (Agencija RS za okolje, Oddelek območja porečja Savinje) Na diskusiji bodo sodelovali: Jože Crnič (Okolje Consulting d.o.o.), Marijana Kolenko (ravnateljica OŠ Lava in svetnica MS MOC), Miloš Milovanovič (Simbio, Sektor za urejanje okolja), Nada Natek (Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje), Alenka Kocuvan Polutnik (mag. krajinske arhitekture), Tanja Srdič (MOC, Oddelek za okolje in prostor

Dogodek je brezplačen. Tokrat se bomo pogovarjali predvsem o vlogi in novih možnostih, ki jih prinaša ideja Drevesnega parka med Kristininim dvorcem ob Vrtnarski šoli in Savinjo, kjer je bivša drevesnica, s katero je v preteklosti upravljalo Vrtnarstvo Celje, prerasla v pravi drevesni park.  Področje je izjemno in unikatno, ker so se rastline razrasle po naravni poti, zatočišče v njem pa so našle tudi mnoge živalske vrste. Ideja predstavlja možnost širitve zelenih površin v mestu in za mesto pomembno pridobitev javnega prostora. Pogovor bo vodila agronomka Irena Ašič.

1.     Bližina mesta – Drevesni park je točka krožnice, ki povezuje zanimive točke Celja, dostop je mogoč iz štirih strani in na različne načine; še posebej zanimiv lahko postane njegov spoj s priljubljeno sprehajalno potjo ob Savinji.

2.     Z vstopom in razvojem po sonaravni poti ne posegamo v prvinsko naravo (gozd), posegamo v nekoč kultiviran prostor, kjer se je začel ustvarjati enkraten odnos med rastlinskimi vrstami, ki jih je tja prinesel človek in avtohtonimi vrstami, ki jih prinaša narava.

Pogovor bo tekel tudi o karakteristikah in pomenu ohranitve naravnih razlivnih prostorov, kakršno je tudi območje zamišljenega Drevesnega parka ter o vlogi in pomenu vrste čistilnih rastlin, ki na tem območju rastejo.    3.

4.    Tako kot projekt Viseči vrtovi, ta prostor nastaja, se spreminja, kliče, da bi ga kdo odkril po svoje, ga osmislil in dogradil. S pestro paleto dejavnosti, ki bi se v njem lahko oblikovale, prostor predstavlja izjemno možnost za nove zaposlitve in dodaten vir dohodka.