Čigav je ta planet? Predavanje Mojce Terčelj

Življenje staroselskega prebivalstva v Latinski Ameriki danes

Predavanje v konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana bo predstavilo trenutno situacijo staroselskega prebivalstva v Latinski Ameriki, s poudarkom na nomadskih ljudstvih amazonskega pragozda in njegovih periferij.

Seznanilo nas bo s perečimi ekološkimi, zdravstvenimi in socialnimi problemi, ki se kažejo v drastičnem krčenju tropskih gozdov, ilegalnem črpanju rudnega bogastva, prisotnosti multinacionalnih družb, iztrebljanju in neizogibni asimilaciji staroselskega prebivalstva, pojavu kroničnih obolenj in socialnih problemih Amazonije. Na podlagi lastnih študijskih in terenskih izkušenj bo predavateljica predstavila tradicionalne etične in kozmološke koncepte amazonskih ljudstev ter aktualna postrazvojna gibanja za drugačen, vzdržnejši razvoj, ki bi vključeval staroselsko etiko in njihove tehnike preživetja v novih alternativnih modelih bivanja na planetu.

Na našem planetu živi trenutno še 370 milijonov staroselcev. Organizacija združenih narodov jih definira kot "prvotne prebivalce", "rodovno-plemenska", "domorodna" ali "domačinska" ("native"), tudi avtohtona ljudstva. Njihove korenine segajo do tistih predkolonialnih kultur, ki so se na nekem območju razvile pred prihodom osvajalcev. Sebe razumejo kot poseben, ločen del skupnosti, ki je drugačen od zdaj prevladujoče družbe. Prvotna ali staroselska ljudstva so bila ob stiku s prišleki socialno, ekonomsko in kulturno oškodovana. Večinoma so bila izrinjena z ozemelj, ki so jih naseljevala, in izgnana na manj dostopna in nerodovitna območja. V kulturnem pogledu in kakovosti bivanja jih je doletela podobna usoda: prepoved uporabe lastnega jezika in načina življenja. Danes so med najrevnejšimi prebivalci Zemlje in njihove pravice so kljub mednarodni zaščiti še vedno krnjene. Ob uničevanju tropskega pragozda, ki ogroža globalno ekološko ravnovesje, se lahko vprašamo, ali danes, ko se požrešni globalni ekonomski sistem polašča njihove zemlje in njihovih znanj in ko nacionalne vlade kljub mednarodni zaščiti teh ljudstev (Konvencija ZN ─ Mednarodne organizacije za delo št. 169 o pravicah staroselskih ljudstev in plemenskih skupnosti, 1989; Deklaracija ZN za pravice staroselskega prebivalstva, 2006) še vedno izvajajo politiko asimilacije in iztrebljanja, nomadske plemenske skupnosti še lahko preživijo na podlagi kulturne tradicije, ki je neposredno vezana na naravno okolje.

Doc. dr. Marija Mojca Terčelj je predavateljica na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, kjer predava regionalne etnografije Amerike, Afrike in Sredozemlja, kolonialne in postkolonialne politike za staroselsko prebivalstvo, medicinsko antropologijo in antropologijo razvoja. Njena raziskovalna dejavnost sega na področje kozmologij in religioznega sinkretizma, medicinskih praks in obredij ter človekovih pravic za staroselsko prebivalstvo Latinske Amerike.

Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kot mlada raziskovalka več let preživela med staroselci v južni Mehiki. Magistrirala je iz tradicionalnega zdravilstva med Sokeji v Chiapasu. V doktorski disertaciji se je posvetila obredju rodovitnosti znotraj tega ljudstva. Leta 2010 je prejela prestižno štipendijo mehiške vlade Genaro Estrada za raziskavo Sveti čas in prostor med Maji na Jukatanu. Sodeluje z uglednimi univerzami in inštituti v Mehiki (Instituto de Investigaciones Antropológicas de la UNAM, Centro de Estudios Indigenas de la UNACH in Unidad de Ciencias Sociales UADY), Paragvaju, Argentini in Čilu. Leta 1980 je prvič študijsko obiskala Rondonijo in Amazonijo v brazilskem pragozdu. V devetdesetih letih pa je intenzivno sodelovala z muzejem Andrés Barbero v Asunciónu in spoznavala različna staroselska ljudstva Gran Chaca in tropskega pragozda.

*

Foto: osebni arhiv predavateljice