Zimski dan v SŠM - predstavitev Šolske kronike

Vabljeni na predstavitev Šolske kronike, novih publikacij in tiskov izdanih v letu 2015,
v četrtek, 28. januarja 2016 ob 12. uri.



• Šolska kronika, revija za zgodovino šolstva in vzgoje, XLVIII/24, 2015, št. 1-2, 3, 572 strani.
Št. 1-2
V prvi, redni številki revije Šolska kronika za leto 2015 lahko zasledimo 16 člankov 14 avtorjev, ki pišejo o zgodovini šolstva in vzgoje. Rubrika članki in prispevki nam predstavlja življenje učenk v ljubljanski Mladiki, šolstvo v vojvodini Kranjski, matematično in pedagoško poslanstvo dr. Franca Močnika, drugo desetletje splošne mature in ob 40. obletnici smrti delovanje Antona Lamuta, narodnozavednega slovenskega učitelja. Vsebina se nadaljuje s tematski sklopom prispevkov, posvečenim Blažu Kumerdeju in 240. obletnici Splošne šolske naredbe, prvega osnovnošolskega zakona. Drugi del revije bogatijo Drobtinice iz šolske preteklosti, ki se dotikajo problematike slovenskih beguncev pred stotimi leti, rubrika Iz muzejskega dela, In memoriam prijatelju in nekdanjemu direktorju Slovenskega šolskega muzeja dr. Andreju Vovku ter Poročila in ocene. Pričujoča dvojna številka obsega 256 strani.

Urednica: mag. Marjetka Balkovec Debevec
Pomočnik urednice: prof. Anton Arko

Št. 3
Tematska številka je posvečena šolskemu vrtu. K sodelovanju smo povabili avtorje z različnih področij, ki se pri svojem delu srečujejo s to tematiko in raziskujejo šolske vrtove z različnih vidikov. Posegli smo tako v zgodovino, saj imajo slovenske šole bogato tradicijo šolskih vrtov, kot tudi v sedanjost, saj v zadnjem času opažamo povečano zanimanje zanje. Odzvalo se nam je kar 20 avtorjev z zanimivimi prispevki, ki govorijo o razvoju šolskih vrtov tudi izven naših meja. Članki in prispevki so razdeljeni na dva večja poglavja – šolski vrt včeraj ter šolski vrt danes. 
V prvem delu se najprej seznanimo z najstarejšim šolskim vrtom pri nas – dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Ravnjak pišeta o Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki je bil ustanovljen leta 1810 kot šolski vrt za potrebe študija naravoslovja na Centralnih šolah v dobi Ilirskih provinc. Marija Bavdaž piše o vzrokih in teoretičnih osnovah razvoja šolskega vrta kot učno-vzgojnega sredstvo po letu 1869, ko je postal del učnega načrta v osnovnih šolah. Tatjana Hojan v svojem prvem članku zapiše pregled člankov in zapisov o šolskem vrtu, ki so bili objavljeni v slovenskih pedagoških časopisih Šolski prijatel, Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj, Šola in Popotnik do leta 1900. V drugem članku pa opiše, kje vse so potekali prvi kmetijski tečaji za učitelje po letu 1869. Naslednji trije članki opisujejo razvoj šolskega vrta izven naših meja: prof. Emerik Munjiza v svojem članku opisuje razvoj šolskega vrta v osnovnem šolstvu na Hrvaškem od prvih začetkov do leta 2014, dr. Leopoldina Plut Pregelj govori o preteklosti in prihodnosti šolskih vrtovih v ameriški javni šoli, Tina Zgonik pa nam oriše razvoj šolskih vrtov v Boliviji. Sledi več člakov, ki govorijo o posameznih vrtovih oz. učiteljih, ki so pustili svoj pečat v razvoju posameznih vrtov na šolah. Marta Triler oriše razvoj uršulinskega šolskega vrta pod naslovom Od baročnega samostanskega vrta do betonskih korit. Sledita dva članka o Francu Praprotniku iz Mozirja (Natalija Žižić) in Vojtehu Ribnikarju iz Dolnjega Logatca (Urška Orešnik), ki sta pustila neizbrisen pečat v razvoju šolskih vrtov v teh dveh krajih. Iz treh krajših člankov izvemo, kako se je razvijal šolski vrt v manjših osnovnih šolah v Selški dolini, Prekmurju ter Rimskih Toplicah. To poglavje zaključuje zanimiv intervju z Marijo Bavdaž, ki je večino učiteljskih let poučevala v Idriji in se tam aktivno ukvarjala s šolskim vrtom. 
V drugem poglavju izvemo več o tem, kako načrtovati in oblikovati zunanje šolske prostore in šolske vrtove (dr. Alenka Cof) ter kako vključiti šolski vrt v pouk naravoslovja in tehnike v OŠ (Urška Kleč). Predstavljena sta projekta Šolska vrtilnica v programu Ekošola ter Šolski eko vrtovi v okviru Inštituta za trajnostni razvoj. Poglavje ter revijo zaključujejo trije članki , ki opisujejo , kakšne možnosti učenja nudi šolski vrt v vrtcu (Darja Štirn - Vrtec Vodmat), v srednji šoli (Rajko Bošnjak ŠC PET) ter kako lahko pomagajo šolam pri oživitvi šolskih sadnih vrtov sadjarska društva (Janez Gačnik). 

Urednica: prof. Mateja Ribarič,
muzejska svetovalka

• Razstavni katalog 
Lingua Latina, Razstava o latinščini v javni osnovni šoli 1958-2015, Katalog občasne razstave, urednica Aleksandra Pirkmajer in Anton Arko, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja – razstavni katalog št. 127, Ljubljana 2015, 34 strani.

Ob odprtju razstave Lingua Latina, razstava o latinščini v javni osnovni šoli je izšel istoimenski katalog, ki sta ga napisala avtorja razstave, Anton Arko in Aleksandra Pirkmajer Slokan. Katalog na 34 straneh predstavlja zgodovino poučevanja latinščine na javni osnovni šoli od leta 1958 dalje. Tega leta je namreč splošni zakon o šolstvu uzakonil enotno osemletno osnovno šolo in gimnazijo spremenil iz osemletne v štiriletno šolo. Sprejet je bil tudi sklep, da se obe klasični gimnaziji, ki sta po letu 1945 delovali v Sloveniji – ljubljanska in mariborska, ukineta in priključita gimnazijam splošnega tipa. Takrat je latinščina prvič prišla v osnovno šolo in se do današnjih dni v slabih šestdesetih letih pojavljala na različnih osnovnih šolah po vsej Sloveniji, nepretrgoma pa je ves čas obstala le na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani, ki je nekaj časa imela vlogo neuradnega področnega centra za latinski jezik. Kljub večkratnemu preganjanju latinščine iz šolskih klopi se je po zaslugi prizadevnih profesorjev in vodstev šol, ki so ji bila naklonjena, ohranila do današnjih dni. Nekaj primerkov omenjenega razstavnega kataloga je še mogoče dobiti v Slovenskem šolskem muzeju.

prof. Anton Arko,
kustos

• Brošura
Pedagoški programi v Slovenskem šolskem muzeju v šolskem letu 2015/2016, urednica Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja – brošura, št. 128, Ljubljana 2015, 50. str.

Življenje brez šole si danes kar težko predstavljamo in vanjo prav radi hodimo saj se med živahnimi šolskimi dnevi najde le kakšen temačnejši. A kdo si je sploh izmislil šolo, kako se je razvijala, kakšne spremembe je doživljala skozi čas, kakšne učbenike in učne pripomočke so uporabljali, kakšna je bila vloga učiteljev nekoč, kakšno je bilo življenje šolarjev? Odgovore na vsa ta in še mnoga druga vprašanja lahko obiskovalci najdejo v Slovenskem šolskem muzeju. Pa ne le to, šolo nekdanjih dni lahko tudi doživijo!
Posebej vabljive so učne ure naših babic in dedkov, kjer v muzeju že več kot 15 let obiskovalcem omogočamo izjemno izkušnjo, da sami začutijo vzdušje nekdanje šole, saj »v živo« doživijo pouk v stari šolski klopi, s starimi, a še vedno zelo uporabnimi učnimi vsebinami in z vzgojnimi kaznimi, ki jih delita strog učitelj ali učiteljica.
Muzejske vsebine lahko obiskovalci nadgradijo tudi v sodelovanju pri različnih muzejskih delavnicah.
Zato smo Slovenskem šolskem muzeju tudi za šolsko leto 2015/2016 izdali nov katalog muzejskih pedagoških programov z namenom, da so učiteljem v pomoč pri načrtovanju šolskega dela ali družinam in posameznikom pri kakovostnem preživljanju prostega časa.
Katalog pedagoških programov z vabljivo oblikovno podobo (oblikovali: Ksenija Guzej, Laura Bolčina) in s strnjeno predstavljeno vsebino pedagoških dejavnosti (uredila mag. Marjetka Balkovec Debevec) vabi vsakega, da spozna živahno pedagoško dejavnost in vstopi v vznemirljivi svet Slovenskega šolskega muzeja. 

mag. Marjetka Balkovec Debevec,
muzejska svétnica

• Koledar
Koledar 2016, »Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.«, urednica Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja - koledar št. 129, Ljubljana 2015, 14. str.

Tema koledarja 2016 je vsebina tematske razstave Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri. Vsebuje obilo zanimivih in koristnih podatkov in informacij, predvsem za vrtnarje, ljubitelje narave in šole: fotografije šolskih vrtov iz preteklosti (zgodovinski pregled šolskega vrta na Slovenskem), pregovore o vrtu in naravi (za januar »Slovenka, Slovenec, kjerkoli si, tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – tvoj izvor in bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva.«), učne slike o prirodoslovju – iz knjige Ivana Tomšiča: Podobe za nazorni pouk iz 1891, setveni koledar po Mariji Thun (ki nam ga je posredovala Meta Vrhunc), slovenska imena mesecev (za mesec januar obstajajo še naslednja imena: snežnik, prosinec, svečen, zimec, lednik, prezimec, sušec, prozimec, mali božičnik, prvnik, novoletnik), lunine mene z uro, sončni vzhodi in zahodi, začetki letnih časov, vremenski pregovori, prazniki, svetovni dnevi, godovna imena, pomembni dnevi, predhodni in naslednji mesec, zodiakalna znamenja, počitnice. Mateja Ribarič in Simona Čudovan, akad. slikarka sta naredila idejno zasnovo koledarja in vsebinsko pripravili gradivo. Oblikovanje koledarja je bilo delo Simone Čudovan v sodelovanju z Marjanom Javorškom in Lauro Bončina. Koledar je izšel oktobra 2015 v nakladi 1.500 izvodov, izdal ga je SŠM ob pomoči Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (Urad za razvoj izobraževanja).

prof. Mateja Ribarič, 
muzejska svetovalka