Arheologija od blizu, izkušnje muzejskega arheologa Martina Horvata s terenov v Ljubljani

Kako ravnati, če ne najdeš prazgodovinskih grobov na mestu, kjer jih pričakuješ, v zemlji pa odkriješ posodo z viteškim grbom, kamor je bilo pred stoletji morebiti shranjeno srce plemenitega konjenika? Koga iz svoje ekipe raziskovalcev arheologov določiti, da sestavi otroški skelet? Kaj narediti, ko je v terenskem šotoru –15 ali +35 C in neznosen smrad? Kako prepričati gradbince, da z nadaljevanjem del počakajo še en teden oziroma da namesto gradbenih odrov postavijo podzemne odre za nadaljnje arheološke raziskave pod zemljo?

Vas zanima osebna zgodba arheologa, ki je v zadnjih 30 letih vodil ali sodeloval na več pomembnejših arheoloških raziskavah v Ljubljani? Potem vas vabimo na ciklus devetih predavanj, kjer bo o rezultatih arheoloških raziskav Ljubljane, ki spreminjajo zgodovinske zapise v šolskih učbenikih, pa tudi o svojih osebnih izkušnjah, pridobljenih ob delu na terenu, spregovoril arheolog Martin Horvat.

17. marca 2015 ob 18.00 bo predaval o Kongresnem trgu, o izkopavanjih med leti 2009–2011 (1. del).

Območje Kongresnega trga s parkom Zvezda v celoti leži na arheološkem najdišču, zato ni čudno, da izkopavanja na Kongresnem trgu veljajo za enega največjih arheoloških projektov v mestnem jedru Ljubljane. Na prvem predavanju bo predavatelj iz prve roke predstavil delo arheologov in njihovo metodologijo dela v izrednih vremenskih razmerah, od neznosne poletne pripeke do ledenega mraza s snegom in ledom. Delo arheologov, ki je po fazah potekalo dve leti, je bilo specifično tudi zaradi hkratnega sodelovanja več kot stočlanske terenske ekipe, zapletene logistike ter zahtevnega sodelovanja s projektanti in izvajalci gradbenih del.

Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Več o ciklu predavanj si lahko ogledate na tej povezavi.