Bronastodobni in železnodobni zakladi Gorenjske

Ste se kdaj vprašali, zakaj so v zemlji zakladi, zakaj številne zgodbe in bajke o njih, kje in kako jih najdemo, zakaj so ljudje predmete sploh skrivali …?

Precej odgovorov na ta vprašanja nam bo ponudil dr. Peter Turk, arheolog srednje generacije, ki je zaposlen v Narodnem muzeju Slovenije. Diplomiral je leta 1990 na oddelku za arheologijo FF v Ljubljani. Leta 2000 je doktoriral na temo Depoji pozne bronaste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. Najprej je bil asistent za prazgodovino na oddelku za arheologijo, leta 2000 pa se je zaposlil na delovnem mestu kustosa za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije. Njegovo polje raziskav je široko, posebej pa je specializiran za bronasto dobo. Vodil je več arheoloških izkopavanj na Krasu, pa tudi v bližnjem Dragomlju pri Domžalah. Bil je urednik glasila Arheo in je glavni urednik serije Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije.

V daljni preteklosti, občasno pa še do nedavna, so ljudje odlagali predmete na začasna ali trajno skrita mesta. Običajno so bili to skrivaški zakladi, namenjeni ponovni uporabi po tem, ko so razlogi za njihovo skrivanje – vojna ali kak drug katastrofičen dogodek – minili. Tudi iz bronaste in železne dobe so se nam ohranili številni zakladi bronastih in železnih predmetov, nekaj tudi z Gorenjske.

Na predavanju bo dr. Turk natančneje orisal okoliščine dobro raziskanih zakladov z Gobavice nad Mengšem, iz Dragomlja pri Domžalah, pa tudi naključnih zakladnih najdb z Bleda in iz Duplice pri Kamniku.