Rihard Jakopič velja za osrednjo osebnost slovenske moderne likovne umetnosti. Z Ivanom Groharjem, Matijo Jamo in Matejem Sternenom je v desetletju po prelomu v 20. stoletje v naš prostor vnesel nov slogovni izraz, impresionizem. Njihove slike izražajo posebno lirično razpoloženje, doseženo s čustveno doživeto ubranostjo svetlobe in barve. Jakopičev zanos je bil v resnici veliko večji. Z veliko truda in požrtvovalnosti si je prizadeval za splošno uveljavitev likovnih ustvarjalcev v družbi. Prepričan je bil v nujnost vzpostavitve razstavne dejavnosti in posledično tudi umetniškega trga. Dosegel je postavitev prvega slovenskega umetniškega salona − Jakopičevega paviljona. Ob koncu 1. svetovne vojne je bil med glavnimi pobudniki za ustanovitev Narodne galerije in likovne akademije v Ljubljani. Voditeljsko-organizacijska vnema se je z ustvarjalnim delom prepletala celotno umetnikovo življenje.
Slika Orači iz leta 1924 sodi v Jakopičevo zrelo obdobje, kjer impresionistični način slikanja prehaja k prvinam barvnega ekspresionizma. V ospredju kompozicije dva kmeta orjeta z vpreženima voloma, v ozadju prepoznavamo z jutranjim soncem ožarjen Kamnitnik − hrib v bližini Škofje Loke, ki ga je umetnik pogosto upodabljal. Vehementna in intenzivna poteza ter zgoščenost močnih kontrastnih barv skoraj izpodrivata vsebino slike, kar bolj kot vtis ustvarja privid.
