Slikar, grafik in risar Zoran Mušič (1909–2005) je bil ena od osrednjih osebnosti likovne umetnosti dvajsetega stoletja. Velik del svojega življenja je ustvarjal v tujini in se po drugi svetovni vojni, ko je bil v emigraciji večinoma razpet med Parizom in Benetkami, kot eden redkih Slovencev uveljavil tudi na mednarodnem umetniškem prizorišču. V obdobju med obema vojnama je večino časa preživel v Mariboru, kjer se je po končanem študiju slikarstva na zagrebški Akademiji kmalu uveljavil kot eden izmed nepogrešljivih členov kulturnega življenja v mestu. Za lokalno umetniško prizorišče je bil izredno pomemben tudi zaradi mnogih razstav na katerih je sodeloval samostojno ali kot član mariborskega umetniškega kluba Brazda in društva Neodvisni.
Reprezentativni portret Alojzija Juvana je Mušič ustvaril, ko se je vrnil iz služenja vojaškega roka. Dvakratnega mariborskega župana, ki je bil odgovoren za vrsto izboljšav urbanega okolja (zaslužen je bil med drugim za projekte mariborske carinarnice, letno kopališče, letališče, vzpenjačo, pokopališče, izboljšave mestne infrastrukture itd.), je slikar upodobil v pisarni, za delovno mizo, s papirji v rokah, ki v odsotnosti drugih atributov poudarjajo Juvanovo delavnost in resnost. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je Mušič ustvaril nemalo portretov pomembnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja, in ob mariborskem županu mdr. upodobil tudi duhovnika in umetnostnega zgodovinarja Jakoba Sokliča, pisatelja Vitomila Zupana, slavista Boruta Pretnarja ter druge. (Sara Hajdinac, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)
