Dušan Kirbiš, diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, je svojo slikarsko izraznost povezal z novo pojmovanim nemškim ekspresionizmom, rojenim ob izteku 70-ih let minulega stoletja. Z njim se je srečal sredi 80-ih let med večletnim bivanjem v Berlinu, ko je bila velika obnova slikarstva v polnem razmahu. Takrat je pridobil kritično distanco do domačega prostora in spoznal čustveno atmosfero evropskega severa.
Oboje ponuja tudi slika Ecce homo, v kateri prepoznamo značilnosti temačne in travmatično doživete domovinske podobe. V ozadju so gorski vrhovi s Triglavom, sinonimom pristnega slovenstva. Sredino zavzema diagonalno postavljena kmečka miza s križem na njej, ki opozarja na naše poreklo in pomen vere. Slikarjevo iskanje identitete skozi oznake slovenstva sproža občutja eksistencialne negotovosti, marginalnosti in ogroženosti. Temno barvno prevlado in preboje žarilnih akcentov oblikuje vrsta slikarskih posegov, od polzečih curkov, plastenja nanosov, spontane gestualnosti do potez zadržane racionalnosti. In komu so namenjene besede sočutja »Ecce homo − Glej, človek«, ki jih je Pilat namenil hladnim opazovalcem Kristusovega trpljenja?
